Samomor

Samomor dojemam kot stvar zasilnega izhoda. Je pravica vsakega posameznika, ki pusti velike posledice na ljudeh, ki so ga poznali in ga imeli radi. Moj najboljši prijatelj iz OŠ je bil človeka, ki mi je pomagal v najtežjih trenutkih življenja. Moral sem sprejeti svojo govorno napako in s tem sprejeti, da so ljudje, ki se smejijo česar oni nimajo. Njegov oče, ki mi je od prvega stika deloval kot izjemno močan človek je storil samomor, ko smo bili 8.r OŠ. Sprva sem sam doživel kolaps, ker nisem znal sprejeti, da se je to zgodilo mojemu prijatelju, ki ga je kasneje tudi najdel. Jaz sem ga še prepričeval naj tisti dan odide h meni. Oče se mu ni javil, poklical je mamo in ta mu je rekla, da naj odide domov. Bil je moj najbolj iskren prijatelj, ki je vedno mislil iskreno in nikoli zahrbtno. Sedaj sva v SŠ in sva izgubila stik. Nikoli ga nihče od naju ni poskušal ponovno vzpostaviti. Prva vprašanja so se mi pojavila kako lahko jaz njemu pomagam? Žal, sem mu le namenil klišejski stavek:”če me boš potreboval mi prosim reči in se bova pogovorila!” Tako neumno se sedaj počutim, ko pa bi lahko sedaj izbral 1000 boljših stavkov. Sploh ne vem ali je to moralno, da sedaj o tem pišem? Ampak zakaj bi to ostala tabu tema. Prosim lepo, če bo kdo prepoznal osebe in zgodbo, da to zadrži zase. Najbolj me je prizadel članek v trač lokalnem amaterskem časopisu Celjanar. Kjer je novinar si pustil skupaj z urednikom objaviti članek, ki je bil poln natolcevanj zoper družine s strani staršev očeta. Torej kakšno sporočila smo mi kot družba poslali svojcem samomorilcev? Vsi se držimo za glave, ko mlad človek stori takšen korak, ko pa slišimo sosedo, ko jo razbija mož pa se vsi obrnemo na drugo stran postelje. Kakšen je pravi ukrep malega človeka zoper družbeno pošast samomor? Družba ubija samomorilce.

  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na “Samomor”

  1. ana od srca  pravi:

    Veš, rekel si, kakor si vedel in znal. Tega se nikoli ne naučimo, nič ni zanesljivo edino pravo ali najbolj pravo …

    Še tako popoln stavek bi bil lahko za prijatelja enako dober temu, ki si ga rekel.

    Razlika je med tem, kar mislimo, da smo rekli, in tem, kar je bližnji dojel. Včasih je razlika.


    Če čutiš, poišči stik s prijateljem. Po moje bi bilo lepo. Mu daš glas od sebe. Potem je pa tudi njegova stvar, če bo želel naprej iti v stik …

    Moja prijateljica je bila v najinih srednješolskih letih posiljena. To je bila stvar, ki je bila za obe strašna, spoprijeti se nisva znali s tem, kdo bi celo pomislil na možno kazen za storilce. (So bili znani.) Itak je bilo treba skriti, da ne bi še kdo zvedel.

    Pred kratkim sva se pogovarjali o tem, po mnogih letih … in tudi sicer nisva veliko povezani.

    Različne poti so naju nesle na zelo različne konce …

    Mislim, da je lepo, če poskusiš priti do prijatelja … potem pa vidita, kaj in kako …

    Zanj je moralo biti grozno …

    Ti dan en link s svojega bloga … spominja na tvojega prijatelja: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=52577

    Želim ti vse dobro! :-)

  2. aleks  pravi:

    Lep pozdrav !

    Zdravje, bolezen, ozdravitev.

    Odgovoril bom vsem, ki jih muči DEPRESIJA. Ne bom našteval, kakšni znaki so pri depresiji in lahko trdim, da kdor ni bil v depresiji, si teh težav sploh ne predstavlja. Za primerjavo: Raje si pustim vrtanje v živ zob- v živec, saj vem da bodo zelo hude bolečine čez nekaj časa izginile in bolečina se ne bo povrnila, pri depresiji pa traja duševna bolečina – depresija več mesecev ali let. Bolečine in stanje bolnika je tako hudo, da se ljudje odločajo za samomor.
    Sam sem živel s hudo ponavljajočo depresijo 14 let. Od tega sem bil štirikrat v psih. bolnici,kjer so me zdravili z množico različnih zdravil: antidepresivi, stabilizatorji, antipsihotiki, pomirjevali, infuzijami…Za mano sta dva resna poizkusa samomora, ker nisem več zdržal hudega trpljenja. Več dni sem bil v komi – na nitki življenja.
    Pred tremi leti mi je prijatelj ponudil zdravilo, ki mi je po par urah spremenilo Življenje. Vsa tesnoba, vsi znaki depresije so izginili. Sedaj je 3 leta, ko živim človeka dostojno življenje. To zdravilo uporabljajo za zdravljenje odvisnosti in nima stranskih učinkov. Vse kar ima posledice, je odvisnost od zdravila po nekaj letih. Zdravnik in psihiater mi tega zdravila nista hotela dati na recept. Bolje, da naredimo Slovenijo samomorilsko, kot da jo ozdravimo. Zdravilo ima še eno svetlo točko in sicer, da pomaga pri odvajanju odvisnikov od trdih drog.
    Sedaj dobivam zdravilo na črnem trgu. Cena je sprejemljiva in odvisna od količine. Ni problemov za nabavo med zasvojenci od trdih drog, ki se zdravijo s temi zdravili. To sta SUBSTITOL in pa SUBUTEX. Moj psihiater mi je celo odobraval to početje, saj je poznal moje zdravstveno stanje in dejal, bolje to, kot pa način življenja v teh dolgih letih.
    Imejte upanje in ne odlašajte, da ne bo za hude bolnike z depresijo prepozno.

    ŽIGA

  3. ketna  pravi:

    @ŽIGA

    Hvala za tvoje nasvete in hvala, da si povedal svojo zgodbo. LP

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !